Parodontologija
Parodontalna bolezen (parodontoza) je ena najpogostejših bolezni žvečnega sistema. Najpogosteje se razvija ob delovanju bakterij iz zobnih oblog, kar najprej pripelje do vnetja gingive - gingivitisa ter, če se ne zdravi pravočasno, prehaja v vnetje ostalih podpornih tkiv zoba, kar poznamo kot periodontitis.
Parodontoza je kronična oblika periodontitisa, kjer ni vidnega vnetja gingive, toda podporna zobna tkiva so že v veliki meri poškodovana in kot glavni simptom imamo majanje zob. Zobi se majajo zaradi razgradnje in izginjanja kosti, v kateri zob stoji.
Vnetje, ki je povzročeno z bakterijami iz zobnih oblog (najpogosteje akumuliranih na površini zoba), ob robu gingive prodira skozi naravne gingivalne žepe in poglablja jih, tako da uničuje epitelno tkivo oz. ligamente, s katerimi se gingiva pritrjuje za površino zoba. Podobno delovanje ima tudi zobni kamen, ki je po sastavi mineralizirana oz. otrdnel zobna obloga. V končni fati je zob je toliko razmajan, da lahko sam izpade. Dodatne okoliščine, ki prispevajo razvoju parodontoze so karies, neadekvatni robovi zobnih prevlek ali inlejev, premajhen razmak med zobmi, slab položaj zoba (rotacija, položaj zunaj zobnga loka), slab zagriz, stres, nosečnost, psihični problemi, genetska nagnjenost itd. Diagnosticiramo ga s pregledom, RTG posnetki in merenjem globine gingivalnih žepov.
A se lahko bojujemo proti parodontalne bolezni?
Če je parodontoza že diagnosticirana, začetna terapija zahteva odstranjevanje zobnih oblog in zobnega kamna, oziroma bakterijskih akumulacij iz gingivalnih žepov. Pri velikih kostnih defektih povzročenih z napredovanjem bolezni je možno s posebnimi parodontološkimi, oziroma kirurškimi metodami nadomestiti izgubljeno kostno maso oz. stimulirati regeneracijo kosti. Ta metoda je imenovana Vodena regeneracija kosti (GBR-Guided Bone Regeneration) in pri njej gre za vstavljanje materiala sintetskega ali organskega porekla skupaj s posebnimi membranami.
Pacienti, ki so zaradi napredovanja paradontalne bolezni izgubili svoje zobe, so zelo dobri kandidati za implantološko terapijo. Uspešnost implantološke terapije pri teh pacienatih se ne razlikuje se od one pri pacijenata, ki niso trpeli od paradontalne bolezni.